V 73. letu starosti se je poslovil Xi En Ting – namiznoteniški igralec in trener, ki je v veliki meri zaznamoval tudi razvoj slovenskega namiznega tenisa.

Rojen je bil 3. januarja 1946 v Tangshanu, v provinci Hebei na Kitajskem. Svoje prve korake v namiznem tenisu je naredil v lokalni Baoding Amateur Sports School. Prvi nastop v članski ekipi Kitajske pa je zabeležil z 19. leti.

Desničar, ki izhaja še iz stare Kitajske šole namiznega tenisa, je uporabljal peresno držo loparja ter le eno stran loparja z soft oblogo. Za razliko od svojih kolegov, je bil Xi En Ting visok in precej močan, ter je zato lažje pokrival žogice, ki so bile usmerjene globoko v kote oziroma na stranski rob mize. Njegovo najmočnejše orožje niso bile dolge izmenjave, ampak prodoren forhend, s katerim je rad čim prej zaključeval točke.

V svetu namiznega tenisa je tako v igralski kot trenerski karieri slovel kot izjemna osebnost, ki nikoli ni kazal velikih emocij. Mogoče je bil ravno to tisti kamenček v mozaiku, ki mu je manjkal za odmevnejše rezultate v mednarodni konkurenci.

Na svetovnem prvenstvu je prvič nastopil leta 1971 v Nagoji, kjer je skupaj z  Li Furongom, Li Jingguangom, Liang Geliangom in Zhuang Zedongom osvojil naslov ekipnega svetovnega prvaka; v konkurenci posameznikov pa še dodal nastop v polfinalu, kjer je izgubil proti Stellanu Bengtssonu, ki je nato postal tudi svetovni prvak. Nastop na tem prvenstvu je bil še posebej izpostavljen, saj je to bil prvi nastop namiznoteniških igralcev po Kitajski kulturni revoluciji – Kitajska namreč od leta 1965 (prvenstvo v Ljubljani) ni sodelovala na svetovnih prvenstvih. Lahko se le vprašamo, kakšen bi bil njegov razvoj, če ne bi prišlo do te blokade v mednarodni dejavnosti. 

Dve leti po Nagoji je sledilo svetovno prvenstvo v Sarajevu, kjer pa je Xi En Ting v ekipnem delu obsedel na klopi za rezervne igralce in le enkrat v vseh tekmah stopil za zeleno mizo.

Toliko večje presenečenje je zato bila njegova zmaga med posamezniki. Zaradi slabših rezultatov pred samim prvenstvom, ga nihče ni uvrščal v skupino favoritov za naslov prvaka. Na poti do naslova je premagoval takratna zveneča imena kot sta Gomozkov in Orlowski. V polfinalu je odigral epski dvoboj s Stipančićem, ki je bil tudi eden najtesnejših dvobojev na prvenstvu (21-19, 21-19, 12-21, 20-22, 21-19). V finalu pa je še enkrat s podobnim najtesnejšim rezultatom premagal Šveda Kjella Johanssona.

Odlične nastope je na tem prvenstvu dopolnil še v igri dvojic, kjer je nastopal skupaj z Wang Wenhuanom in v četrtfinalu priznal poraz dvojici Šurbek-Stipančić. Šurbek in Stipančić sta na tem prvenstvu prišla do bronaste kolajne.

Naslednje in zadnje svetovno prvenstvo za Xi En Tinga je sledilo v Kalkuti. Mestu, ki je z zlatimi črkami zapisano tudi v slovenski namizni tenis, saj je Miran Savnik v ekipnem delu sodeloval pri osvojitvi srebrne medalje. Pravzaprav je bilo to prvenstvo labodji spev bivšega svetovnega prvaka, ki je na prvenstvu doživel maščevanje Antuna Stipančića in se od tekmovanja poslovil v četrtfinalu. Njegova mednarodna kariera je bila s tem končana.

Po uspešni igralski karieri se je Xi En Ting podal v trenerske vode. Prve izkušnje si je nabral na Kitajskem, potem pa svoje delo nadaljeval v Franciji, Italiji, Meksiku in Sloveniji.

Izjemno velik pečat je Xi En Ting pustil v Sloveniji. Prof. Mirku Janškovcu in takratnemu sekretarju zveze g. Dušanu Novaku je uspelo v Slovenijo pripeljati enega najkakovostnejših trenerjev na svetu, ki je poleg bogatih igralskih izkušenj razumel tudi evropski namizni tenis. Xi En Ting je za razliko od večine kitajskih trenerjev delno obvladal angleški jezik, kar mu je omogočilo lažje vključevanje v lokalno okolje. Seveda tukaj brez pomoči prof. Janškovca, ki je skrbel za komunikacijo med njim ter trenerji in igralci ne bi šlo. Njegov prihod je pomenil tudi nadgradnjo dela v slovenskih klubih, saj je bila prva akcija, ki jo je naročil, izvedba testiranj po celi Sloveniji. Ocena specialnega dela je bila njegova domena, medtem, ko sta za ostale ocene in rezultate poskrbela prof. Janškovec in Jože Mikeln.     

Poročen je bil z  Lin Meiqin, prav tako namiznoteniško igralko in nosilko treh srebrnih medalj s svetovnih prvenstev.

Njegova prezgodnja smrt je posledica počene aorte.

Njegovi družini, prijateljem in Kitajski namiznoteniški zvezi izrekamo globoko sožalje.

Prof. Miran Kondrič

Član ITTF Swaythling Club-a