Pred kratkim nas je zapustil eden od pomembnih soustvarjalcev slovenske namiznoteniške zgodovine Milan Košir.

Kot predsednik Železničarskega kluba Ljubljana je pomembno vplival na namiznoteniška dogajanja tako v petdesetih kot šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Vrsto let je bil član izvršnega odbora NTZS, še posebno pomemben pa je njegov prispevek pri organizaciji nepozabnega svetovnega prvenstva leta 1965 (SPENT) v Ljubljani v novozgrajenem športnem hramu – Hali Tivoli. Kot direktor Železniške tiskarne Ljubljana je poskrbel, da so vsi udeleženci prvenstva prejeli izredno lične biltene, brošure in drugo tiskano gradivo. Najbolj pa so bili presenečeni trenerji, tekmovalci in seveda predvsem poročevalci, ki so vsak dan prvenstva dobili zjutraj v predalnike dnevni program in rezultate prejšnjega dne, saj so bili stiskani preko noči, kar je bilo za takratne razmere nekaj izjemnega.

Kot igralec posebne peresne drže sicer ni dosegel kakšnih vrhunskih rezultatov, zato pa so bili njegovi varovanci Bojan Kern, Anton Tomažič in Tomaž Zajc stalni ali občasni reprezentanti v bivši državi ter nekaj let člani elitnega ligaškega razreda. Predvsem pa je bil tudi pobudnik združitve ljubljanskih klubov v močno Olimpijo, medtem ko so v drugih ljubljanskih sredinah bolj skrbeli za naraščaj, saj je bilo po SPENT zanimanje za namizni tenis tolikšno, da ljubljanski klubi niso zmogli sprejeti vseh, ki so se hoteli vključiti v posamezne klube. Ker se je v tistih časih veliko potovalo z vlaki, je bil tudi pobudnik prvih sponzorskih sredstev v obliki pomoči pri nabavi železniških vozovnic za skoraj vse slovenske klube, ki so igrali v prvi ali drugi jugoslovanski ligi.