Triindvajsetletni Logatčan Deni Kožul je na začetku marca v Rakeku v finalu posamičnega državnega prvenstva po hudem boju ugnal Darka Jorgiča in se po štirih letih spet veselil naslova državnega prvaka. Toda to je zdaj le še lep spomin, kajti tudi Kožul je v teh dneh brez namiznega tenisa, skrbi lahko le za telesno pripravljenost, to pa je tudi vse, kajti tudi v Sarbrücknu, kjer se v času epidemije koronavirusa nahaja, so dvorane zaprte.

»Zavedam se, da je zdravje na prvem mestu in da so ti ukrepi nujni, vendar je vse skupaj že zelo dolgočasno, ker ne moremo trenirati. Skrbim lahko le za telesno pripravljenost, sicer pa se je tempo življenja popolnoma ustavil in vedno bolj pogrešam lopar in žogico,« je potožil Kožul, ki je v tem času tudi zamenjal klub.

»Da, res je. Po koncu sezone, za katero še ne vemo, kdaj in kako se bo sploh nadaljevala, bom zapustil Indeland Jülich in se preselil v Grünwettersbach, ki je trenutno na sedmem mestu. Prepričan sem, da je to pravi klub zame, zato sem še toliko bolj vesel, da je prišlo do dogovora in se že veselim prihodnje sezone.«

V letu 2020 je na svetovni kakovostni lestvici izgubil nekaj mest. Najvišje je bil na njej junija lani, ko je bil 87., zdaj je na 112. mestu, kar zagotovo ni njegova realna uvrstitev. To je potrdil tudi z odličnimi igrami v kvalifikacijah za uvrstitev na olimpijske igre. Čeprav je na začetku meseca v finalu državnega prvenstva ugnal Jorgiča, s katerim je v mlajših kategorijah osvajal kolajne na evropskih prvenstvih, je uspeh na olimpijskih kvalifikacijah v Gondomarju njegov največji letošnji uspeh.

»Vsekakor je bilo lepo premagati Darka v finalu državnega prvenstva, toda to se z uvrstitvijo na olimpijske igre ne da primerjati. Žal jih letos ne bo, vendar pa je bila to kar prava odločitev, kajti tudi če bi letos slučajno prišlo do olimpijskih iger, ne bi bili vsi v enakem položaju. Poleg tega bi se morale odigrati še posamične kvalifikacije, ki nam jih na srečo ni treba.«

Če bi bilo vse normalno, bi slovenski reprezentanti že odigrali ekipno svetovno prvenstvu v Busanu, ki naj bi bil konec leta, kdaj in kako pa bodo potekali drugi turnirji v svetovni seriji, pa še nekaj časa ne bo znano. Na dozdajšnjih turnirjih je bil Kožul najvišje na odprtem prvenstvu Španije v Granadi, kjer je uvrstitev v četrtfinale zapravil v dvoboju z domačinom Alvarom Roblesom.

»Letošnja sezona je bila ena najtežjih zame. Žal mi je Španije, vendar sem vesel, da sem z glavo ostal pri stvari in da nisem obupal. Mislim pa, da sem se tudi iz teh porazov veliko naučil. Še vedno sem mlad, učiti se moram iz dneva v dan, napredovati moram tudi v psihološkem smislu in še več trenirati. V namiznem tenisu so pomembni prav vsi detajli,« se zaveda Kožul, ki je že zelo zgodaj odšel v tujino. Pred tem je Logatčan treniral tudi v namiznoteniškem centru na Otočcu, ki ga zdaj ni več.

»Mislim, da je bila odločitev za odhod v tujino pravilna, dejstvo pa je, da mi je center na Otočcu veliko prinesel. Ampak to je tako ali tako najbolj odvisno od samega igralca. Sam center ti še ne prinese napredka, če ga samo obiskuješ, kajti pomemben je prav vsak trening, kaj trening, vsak udarec na treningu je pomemben. Ko enkrat prideš v dvorano, moraš biti z glavo popolnoma v namiznem tenisu, če nisi, ti ne pomagajo niti najboljši pogoji na svetu,« zatrjuje Kožul, ki je pri 23 letih praktično šele na začetku svoje namiznoteniški kariere. Njegova najboljša leta šele prihajajo, že zdaj pa se lahko pohvali z nekaj vrhunskimi izidi.